Korekturni faktorji delitve stroškov ogrevanja
V skladu z zakonodajo in sprejetimi pravilniki je v večstanovanjskih objektih potrebno deliti stroške ogrevanja glede na porabo posameznih stanovanjskih enot. Porabo za vsako stanovanje se izmeri z vgrajenimi kalorimetri (merilniki porabljene energije) ali z vgrajenimi delilniki.
Večstanovanjski objekti so skupnost med seboj povezanih individualnih enot, ki vplivajo ena na drugo. Če preslikamo to na ogrevanje, je jasno, da imajo nekatera stanovanja ugodnejšo lego v stavbi v smislu porabe energije kot druga bolj zunanjim vplivom izpostavljena stanovanja.
Zaradi tega Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci predvideva izračun korekturnih faktorjev. Z upoštevanjem korekturnih faktorjev dosežemo, da se stroški porabe energije za ogrevanje delijo med posamezna stanovanja po enakem ključu, ne glede na lego stanovanj. Torej pravično.
Korekturne faktorje se izračuna na osnovi toplotnih izgub posameznega stanovanja. Izračunani korekturni faktorji so za vsako stanovanje različni in izračunani na dve decimalni mesti natančno (npr. 0,84). Izračun temelji na stroki in je tehnično dokazljiv, v primerjavi z izkustvenimi faktorji (pravilnik jih prav tako dopušča), ki niso.
Večstanovanjski objekti so skupnost med seboj povezanih individualnih enot, ki vplivajo ena na drugo. Če preslikamo to na ogrevanje, je jasno, da imajo nekatera stanovanja ugodnejšo lego v stavbi v smislu porabe energije kot druga bolj zunanjim vplivom izpostavljena stanovanja.
Zaradi tega Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci predvideva izračun korekturnih faktorjev. Z upoštevanjem korekturnih faktorjev dosežemo, da se stroški porabe energije za ogrevanje delijo med posamezna stanovanja po enakem ključu, ne glede na lego stanovanj. Torej pravično.
Korekturne faktorje se izračuna na osnovi toplotnih izgub posameznega stanovanja. Izračunani korekturni faktorji so za vsako stanovanje različni in izračunani na dve decimalni mesti natančno (npr. 0,84). Izračun temelji na stroki in je tehnično dokazljiv, v primerjavi z izkustvenimi faktorji (pravilnik jih prav tako dopušča), ki niso.